Simultani tolmači, mojstri večopravilnosti!
Datum: 02.10.2014
Računalniki, pametni telefoni, ure, tablice in druge tehnološke igrače so se tako vkoreninile v človeški vsakdan, da jih pogosto jemljemo za samoumnevne. Kompleksne naprave postajajo vse sposobnejše in uporabnejše, tako nekako kakor simultani tolmači, ki morajo v globalnem času vse bolj uriti svoje kognitivne sposobnosti, se seznanjati z novitetami in spoznavati kulture. Njihov glas, ki ga spremljamo prek brezžičnih slušalk, poganja kolesje sveta, in čeprav imamo ob tem občutek, da govorčevo povzemanje besed v drugem jeziku neposredno opravlja stroj, bi se ne mogli bolj motiti. Četudi se mora tolmač obnašati kakor stroj, simultanega tolmačenja danes ne more nadomestiti noben računalnik.
Kaj sploh je simultano tolmačenje? Gre za metodo, ki omogoča neprekinjeno komunikacijo med ljudmi različnega kulturnega ozadja, ki si tudi ne delijo skupnega jezika. Tolmačenje poteka tako, da vseskozi nekdo nekomu nekaj sporoča, pri tem pa se srečujejo različni jeziki. Med tem, ko lahko eni govorijo v svojem maternem jeziku, drugi s pomočjo tolmača, postavljenega v zvočno nepropustni tolmaški kabini, interpretacijo povedanega preko brezžičnih slušalk prejmejo v svojem jeziku, ki ga govorijo in razumejo tudi sami. Zvok v slušalke prejemajo s pomočjo mikrofona, postavljenega v tolmačevi kabini. Na ta način se lahko vzpostavi komunikacija med večjimi skupinami ljudmi, ki se sicer ne bi mogli sporazumevati.
Simultane tolmače lahko danes srečamo na številnih mednarodnih dogodkih, srečanjih, pa tudi v Organizaciji združenih narodov, Evropski uniji ter drugih mednarodnih organizacijah. Čeprav tolmačenje velja za izredno staro strokovno prvino, srečali smo jo lahko že pri starih Grkih, je simultano tolmačenje pogruntavščina 20. stoletja, natančneje nürnberških procesov, ko se je prvič v zgodovini človeštva množici udeležencev hkrati tolmačilo v štirih svetonvih jezikih.
A da bi lahko postali simultani tolmači, ni dovolj zgolj poznavanje in tekoče se sporazumevanje v več kot enem jeziku, simultano tolmačenje zahteva tudi intenzivno koncentracijo, veliko urjenja, spretnosti, iznajdljivosti in izkušenosti. Pri simultanem tolmačenju morajo tolmačevi možgani hkrati opravljati več opravil, zato tolmačem radi pravimo, da so pravi mojstri večopravilnosti.